2. stopnja temeljne analize: vpliv napovedi za posamezne gospodarske panoge
Po analizi stanja gospodarstva moramo določiti vpliv napovedi za posamezne gospodarske panoge. Namreč, niso vse panoge enako občutljive na gospodarske cikle. Pričakovati je, da bodo podjetja iz panog z večjo občutljivostjo v primeru ekspanzije nadpovprečno uspešna od tistih s povprečno občutljivostjo. Takšna nadpovprečno uspešna podjetja imenujemo ciklična podjetja (avtomobilska industrija, proizvajalci pralnih strojev itd). Vendar se moramo zavedati, da so v primeru depresije prav ta podjetja tista, ki imajo najmanjše donose oziroma največjo izgubo. Drugo vrsto panog, ki imajo majhno občutljivost oziroma pri katerih sta dobiček in prodaja najmanj občutljiva na ekonomske razmere v državi, pa imenujemo defenzivne panoge. Mednje štejemo proizvajalce hrane, farmacevtska podjetja ter podjetja, ki proizvajajo izdelke za javno korist.
Poznamo tri temeljne dejavnike, ki določajo občutljivost panoge na poslovne cikle. Prvi takšen je občutljivost prodaje. Med manj občutljive panoge sodijo prehrambena ter že omenjena tobačna industrija ter farmacija in zdravstvene storitve. Med občutljivejše panoge pa se uvrščajo jeklarne, avtomobilska industrija, prevozne storitve in podobno.
Drugi dejavnik je delež med stalnimi in spremenljivimi stroški. Podjetja z večjim deležem spremenljivih stroškov (v primerjavi s stalnimi) bodo razumljivo manj občutljiva na ekonomske razmere v gospodarstvu. Stalni stroški predstavljajo stroške tudi takrat, ko podjetja ne proizvajajo, zato se podjetja, ki imajo večinski delež stalnih stroškov, težje prilagajajo spremembam povpraševanja na trgu. Posledično so bolj občutljiva, saj v primeru recesije ne morejo tako učinkovito znižati stroškov, kot to lahko storijo podjetja s pretežno variabilnimi stroški.
Kot tretji dejavnik štejemo finančni vzvod, ki v osnovi predstavlja zadolževanje. Podjetja morajo plačevati obresti ne glede na prodajo, ki jo dosegajo v določenem obdobju. Te stroške obresti lahko pripišemo stalnim stroškom in tako skupaj z njimi vplivajo na občutljivost dobičkov na ekonomske razmere.
Za investitorje pa ni vedno priporočeno izbrati delnice podjetij, ki se uvrščajo v panogo, za katero je značilna nizka občutljivost in so zato posledično manj tvegana. Če bo panoga v ekspanziji, bo tudi občutljivo podjetje predvidoma poslovalo z dobičkom, realizirane rasti pa bodo višje kot v defenzivnih panogah.
Pri analizi panoge in njene prihodnje perspektivnosti je nujno treba biti pozoren na pogoje vstopa v panogo, rivalstvo med konkurenti, strah podjetij pred pojavom substitutov ter pogajalsko moč podjetja z dobavitelji ter kupci.
Za panožno analizo je pomembno tudi, da vemo, v katerem življenjskem ciklu je panoga. Faza zagona predstavlja prvo izmed štirih faz življenjskega cikla. V njej so podjetja, ki so znala prva izkoristiti in patentirati novo tehnologijo. Druga faza je faza stabilne rasti. Visoki dobički v panogi privabljajo nova podjetja. Ker prihajajo na trg novi konkurenti, se profitna marža nekoliko zniža in ustali. Ko izdelki dosežejo svoj največji potencial, govorimo o zreli fazi. Produkti postajajo vse bolj standardizirani, pojavijo se še dodatni tekmeci, vse to pa vodi k nižjim dobičkom. Zadnjo stopnjo predstavlja faza upadanja, kjer je donos podjetij že rahlo nižji od donosa celotnega gospodarstva.